O raziskavi
Otroci in mladi posebej intenzivno posvajajo nove online tehnologije (internet, mobilnik, itd.) in povezane storitve. Načini, na katere otroci in mladi uporabljajo te tehnologije, predstavljajo zanje številne priložnosti, za odrasle (starše, učitelje in ponudnike tehnologij/storitev) pa posebno zaskrbljenost v novodobni informacijski družbi. V EU in po svetu delujejo številne vladne in civilno-družbene iniciative ter organizacije, ki želijo s svojimi akcijami zmanjšati stopnjo online tveganj in škodljivih posledic, povečati zavedanje o varni rabi online tehnologij; na drugi strani pa vzpodbuditi ter ustvariti pozitivne priložnosti in vsebine za otroke in mlade.
Raziskovanje rabe online tehnologij med otroci in mladi je bistveno za učinkovito oblikovanje vladnih in civilno-družbenih iniciativ, starševskega in učiteljskega posredovanja, ter informiranje industrije in splošne javnosti. Obenem raziskave pripomorejo k dvigu stopnje medijske in informacijske pismenosti med otroci in mladimi.
Namen predlagane raziskave je opraviti prvo temeljito terensko raziskavo in proučiti vsakdanje prakse na internetu ter razumeti vlogo le-tega v življenju slovenskih otrok in mladih kot ga vidijo in doživljajo oni. Bistvenega pomena je tudi identifikacija vrste in obsega online tveganj in priložnosti, s katerimi se otroci in mladi srečujejo, ter ugotoviti, kakšnih pozitivnih vsebin na spletu si želijo.
Poglaviten cilj raziskave je oblikovati trdo osnovo znanja in informacij o izkušnjah slovenskih otrok, mladih in staršev z uporabo online tehnologij v vsakdanjem življenju z namenom oblikovati učinkovito promocijo in osveščanje o varni rabi online tehnologij v Sloveniji ter omogočiti oblikovanje ponudbe pozitivnih online vsebin za otroke in mlade v skladu z njihovimi željami, potrebami in cilji.
Opredelitev problema: Kako je v Sloveniji?
Raziskovalno poročilo projekta EU Kids Online, ki sistematično proučuje uporabo online tehnologij v 21 evropskih državah, kaže, da je Slovenija med državami z najmanj zbranimi podatki o tem, kaj otroci in mladi počno online, s kakšnimi specifičnimi tveganji (komercialne, žaljive, pornografske narave) se srečujejo v vlogi prejemnikov, udeležencev in akterjev, kakšna je njihova stopnja in narava osveščenosti o varni rabi online tehnologij, kakšna je regulacijska in izobraževalna vloga staršev, katere tehnologije so najbolj na udaru itd. Primanjkljaj tovrstnih informacij v Sloveniji ne le onemogoča oblikovanje učinkovite preventivne, izobraževalne in politične agende, temveč tudi mednarodno primerjavo (v čem se naši otroci razlikujejo od ostalih v EU, kakšna tveganja prinaša slovenski kulturni in družbeni kontekst).