Ali je vitamin D3 res treba jemati?
Vitamin D3 se zadnje čase oglašuje na praktično vsakem koraku, poleg tega pa ga vsakodnevno jemlje tudi zelo veliko ljudi. Vsak od nas je gotovo že slišal, da ga je dobro jemati, kljub temu pa se marsikdo za to še vedno ni odločil. Za lažjo odločitev o tem, ali ga je treba jemati ali ne, smo posebej za vas v članku izbrali nekaj ključnih in preverjenih informacij, ki jih je dobro vedeti o njem in njegovem jemanju, preden se odločite zanj.
Kakšne učinke ima vitamin D3 in ali ga lahko dobimo s prehrano?
Vitamin D3 ali holekalciferol, kot ga tudi imenujemo, se za razliko od ostalih vitaminov tvori na sami koži. Do tega pride pod vplivom sončnih žarkov. Na koži oziroma v njej se namreč biosintetizira pod vplivom ultravijolične svetlobe, a jeseni in pozimi v Sloveniji slednji ne moremo biti dovolj izpostavljeni. Preskrbljenost telesa s holekalciferolom je zato treba zagotoviti na drugačen način:
- z uživanjem dovoljšne količine rib, kot so na primer losos, sardine, tuna, postrv,
- z uživanjem ribjega olja, ki vsebuje veliko količino holekalciferola,
- z uživanjem jajc, jetrc, mleka in mlečnih izdelkov ali drugih živil, ki vsebujejo holekalciferol,
- z uživanjem živil, ki imajo umetno dodan vitamin D3 (sokovi, kosmiči, kefir …),
- z rednim jemanjem ustreznega prehranskega dodatka.
Vsekakor ga najdemo tudi v nekaterih živilih rastlinskega izvora, vendar v veliko manjši količini ter v drugačni obliki – kot ergokalciferol oziroma D2. Zaradi tega je treba biti v primeru, če uživate zgolj prehrano živalskega izvora, še posebej pozoren na znake njegovega pomanjkanja oziroma je treba redno skrbeti za to, da do njega ne pride.
Kakšen je priporočljiv dnevni vnos?
Priporočljiv dnevni vnos za vitamin D3 oziroma holekalciferol je odvisen od starosti, spola in različnih drugih dejavnikov, zato se od posameznika do posameznika lahko razlikuje. Vseeno pa strokovnjaki za vse starostne skupine priporočajo približno 20 μg dnevnega vnosa ter opozarjajo, da povprečni dnevni vnos pri večini odraslih znaša zgolj 2,5 μg, pri starejših od 70 let pa celo manj od tega.