0

Na kratko o 3D modeliranju

Posted by admin on January 25, 2017 in Izobraževanje, Uncategorized |

Za proces 3D modeliranja so potrebne tri vrste programske opreme in sicer je zato prvi korak izbira primernega programa s katerim bomo modelirali 3D objekt. Oblikovanje 3D objektov, ki se dela s  pomočjo programske opreme, je računalniško podprta proizvodnja ki se v osnovi imenuje CAD. Naš naslednji pomemben del programske opreme je seveda tudi računalniško podprta proizvodnja s kratico CAM.

CAM namreč pretvori oblikovne lastnosti modela v posebna mehanska navodila za 3D tiskalnik, s katerim je nato možno 3D modeliranje. Zadnji del programske opreme je oprema za nadzor tiskalnika, katerega vloga je, da pošilja navodila tiskalniku točno ob pravem času. Dejansko to deluje kot nekakšen vmesnik, ki poskrbi za povezavo med tiskalnikovimi funkcijami in nastavitvami, ki so v realnem času.

Najpomembnejši korak 3D modeliranja je izbira programske opreme za oblikovanje 3D objekta, saj je izbira le-te zelo široka, deli pa se na štiri osnovne skupine: trdna, kiparska, parametrična in pa poligonalna.

Čisto vsaka skupina poskrbi, da ustvarjalec lahko pretvori svoje ideje v realno stanje. Vsaka pa ima seveda  tudi pozitivne in pa negativne strani.

Specifična oprema je najbolj primerna, če oblikujemo kakšne akcijske figure.

S trdno obliko 3D modeliranja lahko izdelujemo preproste ali primitivne oblike, kot je na primer valj, kocka ali piramida. Predstavljamo si tudi lahko, da lahko oblikujemo neko votlo škatlo, vanjo pa postavimo manjšo kocko, ki jo znamo nato ali odšteti od nje ali prišteti.

Programi ki omogočajo tak pristop so Google, Sketchup, Tinkercad. Seveda obstajajo še drugi, vendar so ti najbolj pogosti. Primer kiparsko modelirnih programov ZBrush, Sculptris,… Primerni so za oblikovanje organskih površin kot so obrazi in telesa, ampak kljub temu niso primerni za obdelavo natančnih površin. Parametrični modelirni programi, recimo OpenSCAD so bolj specifični. Namesto risanja predmete modeliramo.

Poligonalni modelirni programi pa predstavljajo modele s številnimi trikotniki, ki so povezani v mrežo, katera predstavlja površino objekta. Dela se jih s pomočjo Blender, Maya in Modo programa.

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *