Metodologija

Pri raziskovanju otrok in mladih se raziskovalci običajno soočajo z mnogimi izzivi. Najprej se moramo odločiti, ali bomo raziskavo izvedli po načelu »raziskav o otrocih«, ali »z otroki«.

Pri prvem so otroci v raziskavi obravnavani kot objekti raziskave, podatki pa so večino zbrani s strani staršev, skrbnikov in učiteljev. Pri raziskavah »z otroci« raziskovalec otroke in mlade postavi v center raziskave, jih obravnava kot aktivne udeležence ter jim omogoči izražanje in interpretacijo izkušenj skozi njihove oči.

Pri takšnem pristopu raziskovanja je izrednega pomena, da otroke in mlade raziskujemo v njihovem naravnem vsakodnevnem kontekstu (na primer doma, in ne v šoli ali laboratoriju). Obenem pristop zahteva tako zbiranje kvalitativnih podatkov kot kvantitativnih. Prvi omogočajo otrokom in mladim, da se izrazijo s svojimi besedami in opišejo svoje izkušnje. Kvalitativne metode obenem omogočajo bolj kreativne pristope, kjer otroci lahko izrazijo svojo razigranost, navdušenje in strahove. Kvantitativni podatki so potrebni za reprezentativne in struktuirane primerjave izsledkov v širši populaciji otrok in mladih.

Zbiranje in analiza podatkov morata slediti etičnim standardom raziskovanja otrok in mladih. V prvem koraku jih moramo natančno informirati o raziskavi, kako bodo podatki anonimizirani in hranjeni, kako bodo rezultati diseminirani. Otrokom in mladim moramo zagotoviti popolno anonimnost. Poudariti je treba, da se lahko prostovoljno odločijo, ali želijo v raziskavi sodelovati ali ne (se ne odločijo starši).

V predlagani raziskavi se bomo z zgoraj omenjenimi izzivi soočili tako, da bomo ključne podatke zbrali pri otrocih, le te pa dopolnili s pogledi staršev in šolskih zavodov.

Raziskovalni načrt

V okviru raziskave bosta izvedeni dve seriji fokusnih skupin z otroci in mladimi, družinski obiski, anketa z otroci in mladimi, anketa med starši, ter manjša spletna anketa med šolskimi zavodi. Jedro raziskave predstavljajo fokusne skupine in anketa z otroci in mladimi. Anketa med starši bo razkrila izkušnje staršev in dopolnila podatke, pridobljene s strani otrok in mladih. Za celostno sliko o problematiki bo izvedena še anketa s šolskimi zavodi.

Integracija metod bo potekala v sledečem zaporedju:

V prvi fazi raziskave bo opravljeno zbiranje kvalitativnih podatkov s pomočjo fokusnih skupin in družinskih obiskov. Namen začetnega kvalitativnega dela študije je raziskati naravo in pomen uporabe interneta med otroci in mladi. Fokusne skupine in družinski obiski bodo omogočili vpogled v pomene online tehnologij, ter razkrili načine, kako so umeščene v že utrjene družbene, prostorske in časovne življenjske poteke vsakdanjega življenj otrok in mladih. Ugotovitve prve faze bodo ponudile vsebinska izhodišča za oblikovanje merskih instrumentov v nadaljevanju.
V drugi fazi bo opravljena obsežna in podrobna reprezentativna anketa s slovenskimi otroci in mladimi na njihovem domu. Vzporedno z otroci in mladimi bo potekalo tudi anketiranje staršev. Namen obeh anket je odkriti vzorce vedenja, prepričanj in stališč o uporabi online tehnologij glede na različne sociodemografske značilnosti. Za širši pogled bo v drugi fazi izvedena spletna anketa med šolskimi zavodi.
V tretji fazi bodo glede na vmesne analize in rezultate izvedene dodatne fokusne skupine z otroci in mladimi z namenom pojasnjevanja rezultatov anketnih rezultatov.

Ciljna populacija projekta so otroci in mladi, stari od 8-19 let, za katere je predpostavljenih nekaj značilnosti:

8-10 let: otroci v prvi polovici osnovne šole, ki po zadnjih podatkih EUKIDSONLINE še niso intenzivni uporabniki interneta. Veščine te starostne skupine so med najbolj pomanjkljivimi, obenem pa precenjene. Obenem ta starostna skupina že lahko kompetentno in zanesljivo podaja odgovore.
11-14 let: otroci v drugi polovici osnovne šole. Starši jih pogosto obravnavajo že kot bolj samostojne in manj regulirajo njihovo uporabo tehnologij (dobijo prve računalnike v sobe, mobilnike). Na internetu počasi postanejo zmerni uporabniki (igre, glasba, komuniciranje).
15-17 let: starejši najstniki: srednješolska mladina, ki postaja dovzetna za različne subkulture in vplive sovrstnikov. Na internetu jih zanima predvsem interakcija v socialnih omrežjih, potrošnja, komuniciranje, pretakanje glasbe. So skupina, ki je po raziskavah najbolj na izpostavljena tveganjem. Starševska regulacija je bistveno zmanjšana in obenem neučinkovita.
18-19 let: mladi, ki že odhajajo na fakultete ali na delo. Njihove potrebe po komuniciranju, informiranju, participiranju se razlikujejo od prejšnjih skupin.